Arhiv za November, 2010

Najlepša pesem o Nataši

28/11/2010 ob 21:12

Najlepša pesem o Nataši. Kako lepo je biti Nataša, ko veš da obstaja takšna pesem. Sem jo presnela iz VHS posnetka, zato kvaliteta malo peša, samo mislim da se besedilo še vseeno razume, sem ga pa spodaj še pripisala. Pa pevec ima tako lušno skodrane laske…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Veliki detel

27/11/2010 ob 15:16

Odkar okoli hodim s fotoaparatom, sem videla že ogroooomno različnih ptic, za katere sem vedno mislila, da moram daleč od doma da bi jih videla. So pa vse tik pred pragom. Prej nisem bila dovolj pozorna.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Prvi sneg

26/11/2010 ob 15:23

  • Share/Bookmark

Računalnik je nazaj

25/11/2010 ob 00:08

Po enem tednu brez računalnika se počutim kot bi prišla iz celomesečnega dopusta, s počitnic. Mu je bilo potrebno zamenjati disk in enoto za CD. Čas je mineval počasneje, ustvarila sem veliko več kot ko imam na razpolago računalnik. Posvečala sem se tudi stvarem v kuhinji, tako sem iz ogromnega, ampak res ogromnega šopa peteršilja lepo v miru, brez naglice, ker ni bilo mojega ljubega računalnika ki me vedno k sebi vleče, trgala listke za v zmrzovalno skrinjo. Vsa stebla pa sem zmlela, jih dala na majhne kupčke na pladenj in zamrznila, da sem dobila lušne bunkice ki bodo prav tako služile za začimbo jedem. Običajno se ne posvečam toliko kuhinjskim opravilom, to si razlagam s tem, da sem se že kot majhna preveč po kuhinji motala, me je vse zanimalo, tako da sem že zelo hitro znala vse pripravit in s tem je kuhinja izgubila svoj čar. Sem bila pa s svojim peteršiljnim delom zelo zadovoljna. Nekaj pomirjujočega je v celournem trganju lističev ko se ti nikamor ne mudi in se res posvetiš samo temu. Ker sem se v kuhinji tako prijetno počutila, je verjetno botrovalo temu da sem imela še eno seanso ko sem ustvarjala mini bananine palačinke. Narediš maso za palačinke, se pravi moka, jajce, pol mleka – pol vode, namesto sladkorja sem dodala žlico medu in v to maso primešala še eno speštano banano. In potem sem, namesto da bi prekrila celo površino ponve, maso v vročo ponev dajala z žlico, da so nastale namesto ene velike štiri majčkene palačinkice. So bile zelo dobre in to da sem jih sama izumila me je tudi s takšnim zadovoljštvom navdalo, da zgleda da sem po duši gospodinja. Pa če je slučajno že kdo drug ta recept izumil naj mi prosim ne kvari veselja s tem da bi mi to povedal. Tako lepo je ko se ti zdi da si sam kaj pogruntal. Tako da, ja, obdobje brez računalnika je obdobje zena, prisotnosti v tukaj in zdaj, v bistvu sem se brez računalnika počutila kot v času osnovne šole – brezskrbno in umirjeno. Samo sem pa vseeno tako zelo vesela da je računalnik nazaj. Zdaj tudi slikice lahko iz analognega sveta oživijo v digitalnem. Ne vem… epiloga ne bo, da se tega ne bo opazilo so pa tu drsajoči pingvini, ki so cel teden komaj čakali da jih spravim na računalnik.

  • Share/Bookmark

Ratkuš

16/11/2010 ob 03:47

  • Share/Bookmark

Pred spanjem

16/11/2010 ob 03:38

4 is the limit, ker je to že ju3

  • Share/Bookmark

O kolegici

16/11/2010 ob 03:25

“Mam kolegico, tečnari tečnari, ampak pol pa meni včasih od tega tečnarjenja klikne,” mi je povedala Maja.

  • Share/Bookmark

Fino je…

16/11/2010 ob 03:22

Fino je, ko zadeva postane zaveda.

  • Share/Bookmark

Sama ušesa in oči so me

11/11/2010 ob 21:03

Narisala sem si majčko, kot jo hočem, zdaj samo še na rojstni dan čakam. Ilustracija je nastala iz angleškega ‘all eyes and ears’, se pravi po slovensko ’sama ušesa in oči so me’ – kot izredno pozorno poslušanje in spremljanje (gledanja). To me spomni na očitek, ki ga pogosto kje preberem in pravi, da ljudje ne znamo poslušati. Pa se s tem ne bi strinjala. Vsak zna poslušati, dokler ga zanima, kar ima drugi za povedati. Bi prej rekla da ljudje ne znajo povedati. In iz tega mogoče potem sledi, da so nekateri dobili občutek, da ljudje ne znajo poslušati. Ker slednje je samo simptom. Bistvo je pa v že omenjenem: da ljudje ne znajo povedati. Znajo sicer govoriti. In to precej govoriti. Govoriti po nepotrebnem, govoriti utrujajoče z ogromno balasta in malo ali nič vsebine. Človeška pozornost poslušanja pa se lahko ujame samo na bistvo, če je to preveč zakrito, pozornost zbledi. Tako da, ko se bodo ljudje naučili povedati in ne venomer le govoriti, potem bo kot zdrava reakcija na to prišlo tudi zbrano poslušanje.

  • Share/Bookmark

Polentojedec (v barvah)

08/11/2010 ob 23:44

Sem ga še pobarvala.

  • Share/Bookmark