Smeti, energija iz smeti in ko nas imajo za norce

12/07/2013 ob 02:53

Najbrž si že slišal/a, da nameravajo v Ljubljani, pri toplarni TE-TOL v Mostah zgraditi napravo/objekt za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov. To je bolj lepozvočno ime za sežigalnico odpadkov. Tak objekt vedno skušajo predstaviti kot nekaj naprednega in celo ekološkega, češ da je potreben za zaokrožitev celostnega programa ravnanja z odpadki. Po besedah ljudi, ki o tem ne vedo veliko (če pa vedo, skušajo pa zaradi lastnih interesov zavajati javnost) bi bil tak objekt nekaj čudovitega, saj bi zagotavljal energetsko izrabo tistega dela smeti, katerega se ne da reciklirati. Se pravi bi smeti iz črnih zabojnikov kurili v sežigalnici, da bi dobili toploto za ogrevanje in električno energijo. Krasno, kajne?? Bodo pa taisti ljudje mirno zamolčali sledeča dejstva:

1. da je Ljubljana kotlina, v kateri je v hladnih mesecih, se pravi ravno takrat, ko je potrebno najbolj kuriti, skoraj vsak dan prisoten toplotni preobrat (temperaturna inverzija), zaradi katere zrak tu leži in se nikamor ne premakne. Ta pojav dostikrat traja tudi po več dni ali celo tednov. In ga ni strokovnjaka, ki bi lahko rekel, da se v takšnem vrednosti škodljivih vplivov v zraku ne kopičijo in v kratkem presežejo vse mejne vrednosti dovoljenih koncentracij. Takšna lega pod nobenim pogojem ni primerna za sežigalnico. Že čez to prvo točko se ne da. Druga točka, če bi želeli sežigalnico potem postaviti kje izven Ljubljane je pa ta,

2. da je podjetje Snaga na svoji facebook strani 21. maja letos objavila: “Številke pričajo, da je bila odločitev Snage za spremembo sistema zbiranja odpadkov prava: aprila letos smo se začeli z velikimi koraki približevati cilju sedemdesetih odstotkov ločeno zbranih frakcij v skupnem masnem deležu komunalnih odpadkov. Prvič je namreč delež ločeno zbranih odpadkov presegel 50 odstotkov.” Mi smo pa družba, ki reciklira. Tako vsaj nam jo predstavljajo. Se pravi bi šlo za sežigalnico manj kot 50% odpadkov, s tem da to razmerje še naprej vztrajno raste v prid ločenim odpadkom. Na račun tega sežigalnicam v tujini že zmankuje materiala.

3. Tudi strokovnjaki sami, med njimi Evropski komisar za okolje in prostor dr. Janez Potočnik (Waste management world, 13.11.2012) opozarja: »S prakso sežiganja je potrebno prekiniti in takoj začeti s popolnim recikliranjem. Recikliranje plastike je daleč pod mejo možnega, pri čemer v Evropi recikliramo samo 24 % teh materialov. Celo v državah, kjer imajo možnost predelati visok odstotek plastike, je izvajalci ne dobijo dovolj, saj je drugim skupinam v interesu, da jo v toplarnah spreminjajo v toploto. Moč sežigalnih lobijev je še vedno višja od reciklažnih, kar je nesprejemljivo iz več vidikov, med drugim tudi zaradi dejstva, da reciklažna industrija ponuja veliko več stabilnih delovnih mest od sežigalne.«

4. Ločevanje smeti bi s postavitvijo sežgalnice izgubilo svoj pomen, saj sežigalnice zahtevajo ogromno količino materiala in bi bili odpadki tako namesto za recikliranje namenjeni za sežig. Občine morajo namreč sežigalnici redno mesečno zagotavljati potrebno količino odpadkov, sicer se te uvaža od drugod. Kar privede, do naslednje točke…

5. sežigalnicam po Evropi že PRIMANJKUJE MATERIALA ZA SEŽIG. Tudi Gerald Schmidt, predstavnik podjetja Saubermacher iz Avstrije, je na Okoljskem simpoziju na temo Termične obdelave odpadkov v Sloveniji, novembra 2012, opozoril na stanje tako v Avstriji kot tudi v Nemčiji, kjer se srečujejo z nezasedenostjo sežigalniških kapacitet in dejal, da se z večanjem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov pričakuje, da bo ta problem dobival še večje razsežnosti.

Tako da Avstrijci že uvažajo slovenske odpadke, ker jim lastnih primanjkuje. Enako bi se zgodilo tudi s sežigalnico, ki bi bila zgrajena v Ljubljani/Sloveniji, že v prvem letu bi ostala brez “goriva” in bi ga bilo potrebno uvažati. Od kod? To bo pa na račun pomanjkanja odpadkov vedno težje vprašanje. Kot še (za Arbeitskreis für die Nutzbarmachung von Siedlungsabfällen e. V., 20. apr. 2010) pravi Dr. Ralf Borghardt, direktor sežigalnice odpadkov v Hessenu v Nemčiji: “Odpadki so zaželena surovina,” in pojasnjuje, da je trg z odpadki zaradi novih sežigalnic odpadkov zelo konkurenčen. Njihova sežigalnica na začetku ni podpirala tako imenovanega “turizma z odpadki”, ampak izguba pogodbe za dobavo gospodinjskih odpadkov iz Hersfeld-Rotenburga jih je prisilila, da spremenijo svoj odnos in zdaj odpadke uvažajo (tudi iz Slovenije).

V Oslu recimo pa že načrtujejo uvažanje smeti iz Amerike. http://www.nytimes.com/2013/04/30/world/europe/oslo-copes-with-shortage-of-garbage-it-turns-into-energy.html?smid=pl-share

6. Poleg tega so sežigalnice, kljub razvoju tehnologij, zaradi strupenih izpustov še vedno tako škodljive, da v svetu obstajajo združenja zdravnikov, ki opozarjajo o tem. In v deželah, kjer je zdravje ljudi in okolja kaj vredno, prepovedujejo izgradnjo sežigalnic odpadkov.

7. Dioksini so najbolj strupene snovi, kar jih industrija lahko proizvaja in ti so prisotni v izpustih sežigalnic, torej potem v zraku, ki ga vdihavamo. To se nanaša na prejšnjo točko, hkrati pa tudi na prvo, o kotlinski legi in kopičenju dioksinov v strupenem bazenu zraka v Ljubljani. Naprej se dioksini iz zraka usedejo tudi na tla in od tod prehajajo v naše pridelke na vrtu, pa v sadje v sadovnjakih in tako dalje, seveda tudi voda ni varna pred njimi. In potem tako leta in leta, saj sežigalnica, ko je enkrat zgrajena, deluje s polno paro vsaj 20 let. Ena od značilnosti dioksinov je recimo tudi ta, da jih, ko so enkrat v telesu, telo ne more izločiti. Tako se kopičijo in povzročajo telesu škodo, ki se kaže v obliki raznih avtoimunskih bolezni, v razvoju rakastih obolenj, obolenj organov ipd.

8. Ostanek sežiganja v sežigalnicah je izjemno strupen pepel. Kam naj bi se ta odlagal?

9. Ljubljana že sedaj, tudi brez sežigalnice, od Evropske komisije dobiva opomine zaradi slabega zraka in s tem kršenja evropske zakonodaje. Če se stanje v nadaljnje ne izboljša, se bodo opomini spremenili v kazni.

10. Množica ogromnih tovornih vozil, ki bi privažala odpadkovno gorivo iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju do sežigalnice v Mostah, bi že tako slabo stanje zraka v Ljubljani še znatno poslabšala.

11. Po svetu se vrednost stanovanj na območju s sežigalnico zmanjša za vsaj 15 %.

12. Recikliranje ustvari od 10- do 20-krat toliko delovnih mest kot sežigalnice.

13. Problem prevelike količine odpadkov je potrebno reševati na začetku verige in ne na koncu. Se pravi podjetja, ki izdelujejo produkt, naj nosijo odgovornost tudi za embalažo svojega produkta. Tako bi se bila primorana odločati za embalažo, ki jo je moč ponovno uporabiti/reciklirati in ne takšno, s katero na koncu ne moreš nič in je zapisana odlaganju na deponiji (oz. pri postavljeni sežigalnici zapisana sežigu).

14. Sežigalnice so izjemno draga naložba (http://ne-sezigalnici.si/sezigalnica-je-nepotrebna-in-izjemno-draga-investicija/), ki se ne izplača, so pa za posameznike zelo donosen posel, ravno zato ideja sežigalnic, kljub naštetim in še mnogim drugim razlogom proti, še vedno obstaja.

Več o sežigalnicah si lahko prebereš na www.ne-sezigalnici.si

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Smeti, energija iz smeti in ko nas imajo za norce”

  1. Tita pravi:

    Super napisano!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !