natašanaša

Narisala sem si majčko, kot jo hočem, zdaj samo še na rojstni dan čakam. Ilustracija je nastala iz angleškega ‘all eyes and ears’, se pravi po slovensko ’sama ušesa in oči so me’ – kot izredno pozorno poslušanje in spremljanje (gledanja). To me spomni na očitek, ki ga pogosto kje preberem in pravi, da ljudje ne znamo poslušati. Pa se s tem ne bi strinjala. Vsak zna poslušati, dokler ga zanima, kar ima drugi za povedati. Bi prej rekla da ljudje ne znajo povedati. In iz tega mogoče potem sledi, da so nekateri dobili občutek, da ljudje ne znajo poslušati. Ker slednje je samo simptom. Bistvo je pa v že omenjenem: da ljudje ne znajo povedati. Znajo sicer govoriti. In to precej govoriti. Govoriti po nepotrebnem, govoriti utrujajoče z ogromno balasta in malo ali nič vsebine. Človeška pozornost poslušanja pa se lahko ujame samo na bistvo, če je to preveč zakrito, pozornost zbledi. Tako da, ko se bodo ljudje naučili povedati in ne venomer le govoriti, potem bo kot zdrava reakcija na to prišlo tudi zbrano poslušanje.

Sem ga še pobarvala.

Navdih za ilustracijo je bila današnja tako_zelo_dobra polenta iz enega domačega grobo mletega koruznega zdroba. Pa sicer nisem ravno kakšna ljubiteljica polente, ampak tole, ki sem jo danes jedela (z vsemi njenimi črnimi pikicami vred) lahko mirno uvrstim med gurmanske presežke.

Danes se pleše.

Mraz je uradno tu, in ko se to zgodi, so zimske radosti tik za vogalom. Pa vesel mraz želim!

Še ne čisto končana ilustracija.

Osliček se je odločil razkriti skrivnost o tem, kaj zebre dejansko so. Tako da mi je zdaj tudi jasno, zakaj se nam osli tako radi smejejo. Ker smo jim nasedli.

Jesenska ilustracija. Ko je bila še v fazi skice, je bil maček, ki se skriva za drevesom, na dekličini glavi. Ne spomnim se točno, zakaj sem ga narisala na njeni glavi, ker skice običajno nastajajo tik preden zaspim oz. ko že skoraj spim in potem mi pred oči pridejo raznorazne slike… takrat hitro zagrabim svinčnik in skicirko in to spravim na papir. In tako tik pred spanjem se vse zdi smiselno, zjutraj, ko skice pogledam, mi pa tega smisla včasih ni najti. No in ko je deklica imela mačka še na glavi, sem seveda dobila asociacijo na izraz ‘imeti mačka’. Vem da je to deklica, in da ona z izrazom ‘imeti mačka’ ne gre skupaj, se je pa porodilo vprašanje od kod izraz izvira. In sem ugotovila, da sam izraz z mačkom neposredno nima nobene zveze. Gre bolj za prevajalski ‘kiks’. Po nemško se ‘mačku’ reče ‘Kater’, zelo podobna beseda enakozvočnica ‘Katarrh’ pa pomeni ‘hud prehlad’. In ker se je nekdo nekoč zgleda zmotil in namesto da bi iz nemščine prevedel ’slabo jutranje počutje’ v nekaj kar spominja na ‘hud prehlad’, je to zaradi besedne zvočne enakosti prevedel v ‘maček’. In tako se je rodila besedna zveza ‘imeti mačka’. Zdaj sem sicer malo bolj po domače napisala, se pa  točnejša razlaga nahaja v Slovenskem etimološkem slovarju.