natašanaša

71/365

72/365

73/365

74/365

75/365

76/365 :: oblakova šestica

77/365

64/365

65/365

66/365

67/365

68/365

69/365

70/365

57/365

58/365

59/365

60/365

51/365

62/365

63/365

63a/365

63b/365

50/365

50a/365

51/365

52/365

53/365

54/365

54a/365

55/365

56/365

56a/365

56b/365

56c/365 :: salezijanska cerkev Marije Pomočnice ob Dolenjski cesti v Ljubljani

56d/365 :: ista cerkev

Komplementarne barve so barve, ki so si med seboj najbolj različne. Običajno govorimo o dvojici. Se pravi, komplementarni barvi sta tisti, ki si ne bi mogli biti bolj drugačni. V barvnem krogu se nahajata ena nasproti drugi.

vir slike: wikipedia

Zato, ker si je vsaka dvojica med sabo maksimalno možno različna, se skupaj zelo lepo sklada. To nam pove že samo oko, sicer pa tudi barvna teorija uči, da se ujemajo barve, ki na barvnem krogu ležijo skupaj in barve, ki si na barvnem krogu ležijo nasproti. To je tako, kot pri človeških značajih: podobni se super razumemo med sabo, imamo podobne poglede na svet, podoben smisel za humor in smo pač na ‘isti frekvenci’. Potem je tista vmesna kombinacija značajev, ko si niso niti podobni niti ne čisto različni. Takšna kombinacija značajev običajno težko najde skupni jezik, tako kot naj tudi takšne barve ne bi sodile skupaj. Tretja kombinajcija značajev pa je komplementarna, ko sta dva kot dan in noč. In ta skrajna možna drugačnost si je zanimiva in se privlači.

Še ena zanimiva lastnost komplementarnih barv je ta, da z mešanjem komplementarne dvojice barv ne dobimo vmesne barve. Tako recimo ne obstajajo rumeno-modra, zeleno-rdeča ali vijolično-oranžna barva. Obstaja pa trik, ki omogoči videti tudi te, sicer nemogoče mešanice.
Če gledaš spodnjo sliko s križem pogledom tako, da se ti oba kvadratka združita v enega in nekaj časa tako držiš pogled, se bo prikazala rumeno-modra barva. Mimogrede: ljudje ki so imeli bližnja srečanja z NLPji opisujejo vesoljska plovila s “čudno rumeno-modro barvo”, ki da je niso videli še nikoli prej.
Spodaj je še varianta za rdeče-zeleno barvo.

vir slike: www.3dphoto.net

vir slike: www.3dphoto.net

Zdaj pa še fotografije, ki sem jih posnela v tednu namenjenemu fotografiranju komplementarnih barv.

43/365 :: A vidiš tudi postovko? Je ravno tisti čas krožila nad blokom.

44/365 :: Tale bo znana vsem, ki so opravljali izpit za motorno vozilo v Ljubljani.

45/365

46/365

47/365

47a/365

48/365 :: Fantek ali punčka?

49/365

49a/365

Naslednji zapis projekta 365 bo komplementaren temu zapisu, ker je tema 8. tedna: črno-bela fotografija.

Teden iskanja ‘vanishing point’ motivov po Ljubljani. Ni bilo težko.

36/365

37/365

38/365

39/365

40/365

41/365

42/365

42/365

29/365

30/365

31/365

32/365

33/365

34/365

35/365

Vesel prvi pomladni dan! Pa se novo zemeljsko leto tudi uradno začne. Ker pa se je prebujanje začelo že malo prej, je bila tema prejšnjega tedna fotografiranja prav ta – prebujanje. In kar težko verjamem, da je že cel mesec vsakodnevnega fotografiranja za projekt 365 naokoli. Kako hitro to gre! In že skoraj se končuje tudi naslednja tema, ki je – V gibanju. Ampak da bo lepo po vrsti, tu so fotografije 4. tedna v znamenju prebujanja.

22/365 :: Prvi dan se je kot nalašč začel s čudovitim jutranjim prizorom. Jutra so najlepši del dneva, sploh če jih dočakaš tik ob ali še pred sončnim vzhodom.

23/365 :: Jutranjčka…

24/365 :: … pa jutranjka, ki se zelo težko spravi iz postelje, sploh če je jutro sončno in lahko spanje avtomatsko preide v sončenje.

24a/365

25/365 :: Pomlad, pa kolo, pa sonce dopoldneva… ni čudno, da smo vsi nasmejani.

25a/365

26/365 :: Prebujanje…

26a/365 :: … tokrat v deževen dan.

27/365

28/365 :: Zadnja fotografija je odstopila prostor zvočni sliki ptička, ki se je zbudil, rekel: “Kaj bom spal, zima je šla in topla pomlad prišla (juhu)!” in veselo prepeval ob 23:50 ponoči. Spremljavo mu igrata Ljubljanica in dež.

Zadnjih sedem dni je bilo v znamenju vprašajev in vprašanj. In kolikor sem pričakovala, da bo to “izi” in “fun”, sem tekom tedna vsak dan sproti ugotavljala, da ni tako zelo “izi”, ampak “fun” je pa še vseeno bilo. Tako so tu fotografije preteklega tedna, vse naslovljene z “?”

15/365 :: “Sneg??” sem si mislila, ko sva s psičko stopili ven, na zadnji nočni sprehod pred spanjem. Ampak sneg je bil kratkotrajni. Do prvega jutranjega sprehoda ga že ni več bilo.

15a/365 :: ?? Presenečena nad dejstvom, da si nekateri upajo spustiti po klančini navzdol, ko je sneg. In ravno tako presenečena, ko se po sledeh vidi, da je spust uspel brez padca. Super (wo)men-i! Ali pa sem samo jaz preveč strahopetna, ker si tega ne upam.

16/365 :: Na Jožičinem blogu sem namesto besede “otok” prebrala “otrok” in ker je tako narobe prebrana beseda v kontekstu prebranega delovala še sprejemljivo smiselno, pa vseeno zelo vprašujoče, se mi je po prebranem narisal vprašaj. In ker se je ta teden iskalo vprašaje sem to pofotografirala. Potem sem zagledala še zanimivo sestavljen datum in čas. Tako urejene številke pa tudi vedno zbujajo vprašaje. Ko sem to objavila, se je javil znanec, s katerim se že dolgo nisva slišala in povedal, da je to datum njegovega rojstnega dne…

17/365 :: ? Zakaj se mi mehurčki smejijo??

18/365 :: Odkar vem, da vzorci na blagu majice, torbe, kopalk, zvezkov ipd. ne nastanejo sami od sebe, odkar vem, da to ustvarja človek, ki o vzorcu, barvah in postavitvi elementov vzorca razmišlja in odkar vem, da je za vse potrebnega precej truda, vzorcev nimam več za nekaj samo po sebi umevnega. Ko zdaj naletim na kakšen vzorec, ki mi je všeč, se mi avtomatsko porodi vprašanje o tem, kdo je vzorec ustvaril, kje je zdaj ta človek, kaj počne in ali se zaveda, da s svojim vzorce riše nasmeh na obraz?

19/365 :: Kdo si ti? Kdo sem jaz? Včasih se poznam, spet drugič ne. In ali veš, da se najbolj pozna tisti, ki pravi, da se ne pozna?

20/365 :: Si danes videl/a kakšen nasmeh? Verjetno si, zdaj ko je več sonca, imajo vsi narisano vodoravno belo črto skozi spodnji del obraza.
(eden je skrit tudi na tej fotki, če ga najdeš, je tvoj)

21/365 :: ?? Mini piksna obstaja? Mini coca-cola-pola(roid). V živo je zelo cotkana.
Polaroid efekt je nastal s pomočjo programčka Poladroid.

V novem tednu se bomo vsak dan prebujali, ker tema za teden št. 4 je Prebujanje.

Drugi teden projekta “ena fotografija na dan, 365 dni” je mimo. Tema tega tedna je bila “vrata”. Vrata vseh vrst in oblik. Naj povem, da teden za eno temo mine prehitro, toliko vrat je še za pofotografirat. Ampak vedno je dobro, da želja ostane, da se veselje ne iztroši in tako bodo vrata teme “vrata” še naprej ostala odprta in zanimiva za fotografiranje.

8/365 :: takšna bi imela

9/365 :: rumena barva se mi je tu zdela pika na i, če je ne bi bilo, tudi vrat ne bi opazila; nauk: pike so včasih bolj pomembne kot fleki

10/365 :: grajska

11/365 :: nogometna

11a/365 :: 80T35

11b/365 :: fascinirana predvsem nad detajli v steklu, ker takšna vrata sem do sedaj imela za nekaj samoumevnega in nezanimivega

12/365

12/365:: uporabila bom besede Jožice (Rožice) namenjene tej fotografiji: “V sivini postaje optimistično rumena vrata, ki te odpeljejo iz te sivine.”

13/365 :: druga stran; ta pride s pesmico

Pridi, bova šla
na drugo stran gozda
tja, kjer je zahod
na vzhodni strani
in kjer listje zašelesti
še preden ga veter splaši
Pridi, bova šla
na svetlo stran gozda
tam boš spet deček
ki žabe lovi
in tam ne bo treba domov
ko se noč spusti
Pridi bova šla
na sončno stran gozda
tja kjer se pomlad začne
ko se poletje konča
in kjer veverica beži
ker jo lešnik lovi
Pridi bova šla
na drugo stran gozda
in če boš želel
bova za sabo
tiho zaprla vrata

14/365 :: in odprla so se nebeška