natašanaša

127/365

128/365

129/365

130/365

131/365

132/365

133/365

133a/365

… ki diši po poletju in bazenu (beri: po kloru, ko si poleg tega vodnjaka). Kaj češ lepšega! Pa še vsi ljudje so na kolesih. Zato torej je Ljubljana tako bela in svetla – ker je raj tu na zemlji. ♥

92/365

93/365

94/365

95/365

96/365

97/365

98/365

Ker je danes bolj oblačno in hladno, je tu povezava do filmčka Ljubljane v toplih dneh. Pa še kolesa si je zdaj po Ljubljani moč sposojati… ni ga lepšega. Kolesarjenje po sončni in ne preveč polni Ljubljani, z rahlim, zaradi kolesarjenja nastalim vetrom v laseh pričara pravi brezskrbno dopustniški občutek. In če živiš v Ljubljani, je na razpolago čisto vsak sončen dan. In seveda ga je s kolesom na enak način moč pričarati tudi po ostalih krajih naše deželice. Posnetek je sicer avgustovski, ampak to leto nas je že maj dostikrat na prav tak avgustovsko topel način razvajal. Tako da na čim več takšnih dni.

Najlepša pesem o Nataši. Kako lepo je biti Nataša, ko veš da obstaja takšna pesem. Sem jo presnela iz VHS posnetka, zato kvaliteta malo peša, samo mislim da se besedilo še vseeno razume, sem ga pa spodaj še pripisala. Pa pevec ima tako lušno skodrane laske…

Odkar okoli hodim s fotoaparatom, sem videla že ogroooomno različnih ptic, za katere sem vedno mislila, da moram daleč od doma da bi jih videla. So pa vse tik pred pragom. Prej nisem bila dovolj pozorna.

Včeraj sem ga malo polomila, ker sem pustila, da me zaspanost premaga in sem zato ob 18h za pol urce zaspala. Potem pa zaradi tega celo noč nisem mogla zaspati, zato sem se ob štirih oblekla, vzela fotoaparat in šla ven fotkat nočno megleno idilo. Tako da je tu še en dokaz za pravilo, ki pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Nočne meglene fotke sem se spravljala fotografirati že vsaj kakšen teden, brez da bi kazalo na to, da jih bom sploh uspela narediti. In zdaj so tu – fotografije in z njimi ena namera obkljukana.

Mraz je uradno tu, in ko se to zgodi, so zimske radosti tik za vogalom. Pa vesel mraz želim!