Pismo na temo sežigalnice odpadkov v Ljubljani (Sloveniji)

29/06/2013 ob 13:55

“Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!

To sporočilo pišem svojim znancem in prijateljem, ki imate voljo in moč prispevati svoj delež, da ubranimo Ljubljano in Slovenijo pred nevarnim onesnaževalcem: Sežigalnico odpadkov.

Bil sem osupel, ko sem zvedel, da tečejo že priprave za izgradnjo sežigalnice v območju Toplarne Ljubljana za sežig odpadkov iz cele Slovenije.

Ni grožnja le količina, grožnja je predvsem sežigalnica. Ni zdravju prijaznih sežigalnic, so le sežigalnice, ki zastrupljajo okolje in vse živo v njem. Ni sežiga, ki bi zagotovil na iztoku iz dimnika čisti zrak in tudi ni merilnikov, ki naj bi izmerili tiste gostote strupov, ki že ogrožajo okolje in zdravje.

Sem strokovnjak za termoelektrarne in poznam procese sežiga in čiščenja dimnih plinov. Ne bom jih pojasnjeval, le svetujem vam, prepričajte se sami pri zaupanja vrednih okoljskih strokovnjakih. Dodajam mnenje ene od okoljskih ustanov o sežigalnicah, ki vsebuje povezavo tudi z drugimi podatki, ki vas lahko prepričajo, da gre to pot zares!

Sežigalnica na Dunaju je za naše razmere pravljica in prevara! Ob temperaturni inverziji, ko ljubljanska kotlina ne bo prevetrena, bo Ljubljana s širšo okolico plinska celica. Sežigalnica je grožnja za celo Ljubljano in širšo okolico tudi brez inverzije, saj bodo spremenljivi vetrovi zanesli dimne pline do vseh njenih kotičkov. Sežigalnica v Ljubljani pomeni izgradnjo le teh tudi v vseh večjih središčih po Sloveniji. Plaz lahko zaustavimo le na njegovem izvoru.

Prava in dolgoročna rešitev je le prebiranje in ponovna uporaba vseh surovin, ki so v odpadkih, tako imenovana reciklaža!

Naš nasprotnik ima veliko moč, mi pa smo goloroki. Imamo le svojo pravico, da živimo v zdravem okolju, vendar sem prepričan, da ga združeni zmoremo premagati. Za ta cilj naj vsak stori toliko, kolikor zmore.

Naj vas opozorim, da smo v tem spopadu sami! Pomagajo nam lahko le tiste okoljske ustanove, ki niso vpletene v te priprave. Računati ne moremo niti na pomoč stroke, še manj na naklonjenost večine medijev.

Še nekaj je dobro vedeti: naši izvoljeni predstavniki so nas o izgradnji TEŠ 6 seznanili šele takrat, ko plazu ni bilo mogoče več zaustaviti. Tudi na njih se ne smemo zanašati.

Nasprotnika lahko zaustavi le kritična masa ljudske volje in vsi skupaj jo zmoremo ustvariti!

Prijazen pozdrav! Anton Urankar”

  • Share/Bookmark

Malo o veganstvu

09/05/2012 ob 17:16

Sigurno vsak pozna kakšnega vegeterjanca ali pa celo vegana. Spomnim se časov, ko sama še nisem spadala med slednje in spomnim se tega, kako čudno se mi je zdelo, da lahko kdo živi brez mesa. Ne v smislu, da ne bi dobil dovolj hranljivih snovi, ampak v smislu kaj sploh jedo. Sem si predstavljala da samo solate in jogurte in kruh. In potem sem en dan naletela na filmček, zdaj se ne spomnim točno kateri je bil, ker sem jih od takrat že tako mnogo videla, bil je en tistih filmčkov, kjer nazorno prikazujejo, kako se godi z živalmi namenjenimi naši prehrani. Ne vem, če sem vsega skupaj uspela gledati 10 minut, jokala sem ko dež. Od takrat sem se mesnim jedem izogibala, a še vseeno tu pa tam pojedla kakšno jed, ki je vsebovala kakšen košček mesa. Potem sem pa kot naročeno spoznala enega vegeterjanca (sončka) in tako sem lahko od blizu videla da ljudje, ki so iz svojega jedilnika črtali meso, dejansko obstajajo. To je bila pika na i in tako Nataša ni več jedla mesa. Kar naenkrat se mi je odprla cela paleta novih jedi in sestavin za pripravo le teh, za katere prej kot vsejedka niti slišala nisem. Tako sem videla, da moraš biti v nečem, da vidiš dejansko sliko. Se mi je kar smešno zdelo kako sem prej lahko mislila, da vegetrjanci nimajo kaj jesti. No ampak sem pa potem tako misel prenesla na veganstvo, da brez mleka, sirov, jajc… to pa potem res bore malo ostane. In kot se je cela zgodba z vegeterjanstvom začela s filmom, tako se je tudi zgodba z veganstvom začela s filmi o tem, kako se godi molznicam pa kako nastane sir in podobno. V bistvu je veganstvo kar logična posledica vegeterjanstva, če to temelji na čustvenih pretresih ob spoznanju, kako do vseh izdelkov živalskega izvora pride. Tako da evo, Nataša zdaj ne uživa proizvodov živalskega izvora. In kar težko verjamem da sem kdaj jih. Hrane (in to okusne!) je na pretek, toliko, da se vsak dan kar težko odločim kaj naj si pripravim, ker imam zdaj toliko priljubljenih jedi. Pa rada bi še povedala, da poleg tega, da se ob taki prehrani počutim odlično, sem opazila tudi dve velikanski plus točki, ki sta se začeli že z vegeterjanstvom. Kot vsejedka sem namreč vsake dva do tri mesece imela migreno. Isti čas kot sem iz svoje prehrane izločila meso, se je to prenehalo. To zdaj traja dve leti. Druga stvar je pa pomladna alergija na cvetni prah. Tudi letos sem se, kot vsako leto prej, februarja oborožila z vsemi tabletami, pršili in kapljicami ter z njimi čakala marec, ko se vsa agonija začne in potem traja do konca junija… Pa je prišel marec in še nisem kihnila, v aprilu sem mogoče en teden malo kihala, kot bi bila rahlo prehlajena, tako da zdravil nisem potrebovala in to je bilo od senenega nahoda pri meni letos vse! Medtem ko prijateljice še zdaj živijo v mukah, sem jaz kot na novo rojena, brez kakršnegakoli kiheca, solznih oči in zamašenega nosu. Po vseh teh letih mukotrpnih pomladi se mi zdaj samo poje od veselja, ko tega ni več. Res ne vem zakaj nas o slabostih prehranjevanja z mesnimi izdelki ne učijo že v vrtcih. Aja, verjetno zato, ker se ljudje tega niti sami ne zavedajo. Toliko o tem, lahko bi pisala še pa še, samo glede na to kakšen je naslov bom končala. Pripenjam še svojo novo majčko, ki sem jo oblikovala in ki govori o še eni pozitivni točki veganstva.

  • Share/Bookmark

Grozni sladkor

13/05/2011 ob 13:03

Reklama, ki ne olepšuje zadeve. Sladkor je res grozen.

  • Share/Bookmark